Kako pisati za spletne strani - 5 napak pri pisanju besedila spletnih strani

Nezanimiv ali nepregleden tekst lahko bralko ali bralca pusti nezainteresirano ali jo odvrne, še preden jo dobro odpre. Ker je dober tekst najpomembnejši element dobrih internet strani - tudi pred obliko, si oglejmo nekaj zelo pogostih napak, ki jih lahko najdemo na (ne samo) slovenskih straneh:

1. Pisanje besedil se nanaša na podjetje oziroma avtorja

Zelo pogosta napaka.

Tekst na naslovnici (ali na strani, preko katere nas ljudje na spletu najdejo) se glasi nekako v tem stilu:

"Smo podjetje, ki ponuja rešitve s področja... Delujemo od leta ..., trenutno imamo X zaposlenih... "

Saj lepo, da se predstavimo. Ampak raje to storimo na strani, ki govori O podjetju. Tam si bodo že prebrali podatke tisti, ki jih to zanima.

Toda podatki o tem, od kdaj delujemo in koliko imamo zaposlenih na udarni strani ?

Predstavljajte si naslednjo situacijo:

Greste smučat na Krvavec, komaj čakate, da si pretegnete noge, uživate na pršiču in sončnih žarkih. Se postavite v vrsto za nakup vozovnic, ko vam blagajničarka začne razlagat:

"Dober dan ! Smo eno mlajših smučišč, saj obstajamo od leta 1977. Imamo 47 zaposlenih, od tega 20 pozimi, ..."

???

Isti šmoren.

Ne zapravljajmo torej dragocenega časa naših obiskovalk in obiskovalcev, ampak jim ponudimo smučarske karte. Rešitev, ki jo iščejo, torej. Sicer bodo šli "smučat drugam".

2. Pri pisanju besedila ne navajamo prednosti ampak lastnosti

Lastnosti se sicer lahko navaja, pravzaprav so celo zaželene. Toda predvsem takrat, ko pričakujemo na spletnih straneh obiskovalko oziroma obiskovalca, ki o naših izdelkih že toliko ve, da nam že lastnosti povedo prednosti.

Npr. beremo naslov v katalogu:

Pralni stroj Zanussi - do 1600 obratov na minuto.

Nam moškim ta podatek žal ne pove kaj dosti. Med pogovorom z boljšo polovico nato izvemo, da le-ta preklopi na višje obrate takrat, ko želi, da se perilo posuši prej.

Besedilo bi se lahko torej glasilo:

Posušite perilo tudi pozimi v uri in pol ?

ali podobno.


In potem nadaljevanje teksta.


Še en primer:

Pišemo o avtu, ki "potegne" do 100 km/h v 4s. Večini moških jasno, kaj to pomeni: varnejše prehitevanje in po drugi plati užitek pri vožnji brez primere.

Če ta podatek povemo lepšemu spolu ali celo najstnici, ki jo zanima vse prej kot pa tehnični podatki, bo najbrž le skomignila z rameni: "Pa kaj pol ?"

3. Prednosti so navedene, ampak jih obiskovalka spletne strani spregleda

Iz katerega sestavka spodaj - iz 1. ali iz 2. hitreje zaznamo besedo "pričakujemo" ?

1. sestavek: Sposoben kuhar zna posamezne recepte prilagoditi temu, kar ima trenutno v hladilniku in v omaricah. To daje jedi osebno noto kuharja. Seveda pa takih sprememb receptov ne pričakujemo in so nezaželeni v restavracijah in gostilnah, kjer gosti pričakujemo jed z določenim nazivom vedno znova v isti sestavi in z istim okusom.

2. sestavek: Sposoben kuhar zna posamezne recepte prilagoditi temu, kar ima trenutno v hladilniku in v omaricah. To daje jedi osebno noto kuharja. Seveda pa takih sprememb receptov ne pričakujemo in so nezaželeni v restavracijah in gostilnah, kjer gosti pričakujemo jed z določenim nazivom vedno znova v isti sestavi in z istim okusom.

Torej pri pisanju besedil poudarimo tekst, za katerega želimo, da ga bralka resnično prebere. Pri tem ne gre pretiravati, saj prepogosta uporaba poudarjenih besed izniči njihov prvotni namen:

Sposoben kuhar zna posamezne recepte prilagoditi temu, kar ima trenutno v hladilniku in v omaricah. To daje jedi osebno noto kuharja . Seveda pa takih sprememb receptov ne pričakujemo in so nezaželeni v restavracijah in gostilnah , kjer gosti pričakujemo jed z določenim nazivom vedno znova v isti sestavi in z istim okusom .

 

4. Besedilo spletne strani je težko berljivo

Zadnji primer iz 3.točke tega sestavka je že takšen primer.

Po drugi strani pa drži še nekaj: Branje besedila na ekranu oči utrudi bolj, kot pa branje teksta, napisanega na papirju.

Bralki lahko olajšamo branje in poskrbimo, da se na naši spletni strani počuti bolj prijetno:

pišemo kratke stavke, pišemo v kratkih stavkih, uporabljamo primerno pisavo (font Arial in Verdana sta za ekran najbolj primerna), pri naštevanju namesto vejic uporabljamo pisanje v nove vrstice:

- pišemo kratke stavke

- pišemo v kratkih odstavkih (5-6 vrstic)

- uporabljamo primerno pisavo (font Arial in Verdana sta za branje z ekrana najbolj primerna)

- pri naštevanju namesto vejic uporabljamo pisanje v nove vrstice

Bolje, kajne ?

Še glede širine : nikar ne pišimo teksta preko celotne širine ekrana.

Zakaj ?

Ker sicer mučimo oči. Zelo dober nasvet = 8 besed v širino (ali 65 znakov).

Še bolje je, če preverite berljivost lastnega teksta na lastni koži: kadar ne zmorete prebrati besedila po širini brez naprezanja oči, je besedilo napisano preširoko.

5. Pisanje besedila spletne strani ni prilagojeno iskalnikom

Ta točka je sicer navedena kot 5. v tem članku, vsekakor pa ni najmanj pomembna.

Prej obratno:

Vse spletne strani naj bi bile prilagojene iskalnikom sicer je njihova lepota nepomembna. Pojem "lepota" pa v tem primeru ni mišljen le po oblikovni plati, ampak tudi in predvsem po vsebinski plati.

2 stvari je koristno upoštevati, ko se sprašujemo, kako pisati za splet:

1) Besedilo  naj bo informativno
2) Isto besedilo naj bo prirejeno spletnim iskalnikom

In potem pride do zmede:

Ko želimo prilagoditi spletne strani tako obiskovalki kot iskalnikom, nam misli zatavajo - ne vemo, koga postaviti v ospredje. In za koga pisati v prvem planu.

Ste to že kdaj poskusili ?

Je zelo naporno. In počasno delo.

Kako pisati torej, da pisanje besedil ustreza tako iskalcem kot tudi bralcem ?

Preprost recept, ki deluje, je naslednji: 

Ob pisanju besedila ne mislite na to, kako ustreči iskalnikom; pišite le z mislijo na obiskovalke oziroma obiskovalce.

Šele ko pisanje besedila zaključite, ga prilagodite (preoblikujte) tudi za iskalnike. Ne prej. Ker sicer ne pridemo daleč.

Pisanje besedila za spletne strani zna biti zanimivo, hkrati pa tudi zahtevno delo. Ko se sprašujemo, kako pisati za splet, imejmo pred očmi predvsem dejstvo, da pišemo za bralke in bralce. Oni se odločajo, ali smo dovolj dobri zanje ali ne. Toda ti nas morajo tudi - najti. Zato hkrati ne pozabimo niti na spletne iskalnike. Zato če se le da analizirajmo spletna besedla, ali so prilagojena tudi Google-u in Najdi.si.

Gregor Humar
Gregor Humar je že leta 1999 je objavil v reviji Uporabna informatika primer uspešne optimizacije internet strani na primeru 2 slovenskih izvoznikov. Je tudi so-ustanovitelj spletnega centra za pomoč malim podjetjem na spletu Dober.biz. Na tem naslovu lahko preizkusite program Vedko, s katerim lahko gradite, dopolnjujete in tudi optimizirate iskalnikom prijazne spletne strani:

https://www.dober.biz